Eurobankovci so izdani v sedmih različnih vrednostih oziroma apoenih: 5 €, 10 €, 20 €, 50 €, 100 €, 200 € in 500 €. Ti so zakonito plačilno sredstvo v celotnem euroobmočju. Prikazujejo arhitekturne sloge iz različnih obdobij evropske zgodovine.
Serija »Evropa«
Druga serija eurobankovcev
Na sprednji strani eurobankovcev obeh serij so prikazana okna in vrata, ki simbolizirajo evropskega duha odprtosti in sodelovanja. Mostovi na hrbtni strani pa simbolizirajo stike med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom.
Okna, vrata in mostovi na bankovcih so stilizirane upodobitve in ne predstavljajo dejanskih objektov.
Ostali oblikovni elementi:
Na vsakem bankovcu je podpis Willema F. Duisenberga, Jeana-Clauda Tricheta ali Maria Draghija (prvega, drugega ali tretjega predsednika Evropske centralne banke). Vsi bankovci so enako veljavni.
Willem F. Duisenberg
Jean-Claude Trichet
Mario Draghi
Na bankovcih je geografska upodobitev Evrope. Otoki, ki so manjši od 400 kvadratnih kilometrov, niso prikazani, ker z ofsetnim tiskom v velikih količinah ni mogoče natančno natisniti majhnih oblikovnih elementov. Na bankovcih serije Evropa je prenovljen zemljevid Evrope, ki vključuje tudi Malto in Ciper.
Okvirčki ob spodnjem robu bankovcev prikazujejo Kanarske otoke in nekatera francoska čezmorska ozemlja, kjer se tudi uporablja euro.

Centralno banko, ki je naročila tiskanje bankovca (ne pa nujno državo, v kateri je bil bankovec natisnjen), označuje črka oziroma koda države pred serijsko številko.

Ta bankovec ima črko »S«, kar pomeni, da je bil natisnjen za italijansko centralno banko Banca d'Italia. Kode vseh držav so navedene v spodnji tabeli.
| (1) Novi eurobankovci, ki jih je izdala Banque centrale du Luxembourg, imajo črko nacionalne centralne banke tiste države, v kateri so bili natisnjeni. | |
| Belgija | Z |
| Nemčija | X |
| Estonija | D |
| Irska | T |
| Grčija | Y |
| Španija | V |
| Francija | U |
| Italija | S |
| Ciper | G |
| Luksemburg | (1) |
| Malta | F |
| Nizozemska | P |
| Avstrija | N |
| Portugalska | M |
| Slovenija | H |
| Slovaška | E |
| Finska | L |
Serijska številka na novih bankovcih je sestavljena iz dveh številk, natisnjenih na hrbtni strani bankovca: iz vodoravne številke v črni barvi in iz navpične številke v drugi barvi.
Vodoravna številka je sestavljena iz dveh črk in desetih števk. Prva črka označuje tiskarno (glej seznam spodaj), druga pa nima posebnega pomena in je dodana zato, da se poveča število možnih serijskih številk.
| Nationale Bank van België/Bank Nationale de Belgique | Z |
| Bank of Greece | Y |
| Giesecke & Devrient GmbH (Muenchen) | X |
| Giesecke & Devrient GmbH (Leipzig) | W |
| Fábrica Nacional de Moneda y Timbre | V |
| Banque de France | U |
| Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann | T |
| Banca d'Italia | S |
| Bundesdruckerei GmbH | R |
| Joh. Enschede Security Printing BV | P |
| Oesterreichische Banknoten und Sicherheitsdruck GmbH | N |
| Valora | M |
| Nedodeljena | L |
| Nedodeljena | K |
| De La Rue Currency (Gateshead) | J |
| De La Rue Currency (Loughton) | H |
| Nedodeljena | G |
| Nedodeljena | F |
| Oberthur Fiduciaire | E |
| Polska Wytwórnia Papierów Wartościowych | D |
| Nedodeljena | C |
| Nedodeljena | B |
| Nedodeljena | A |