V začetku je vsaka država euroobmočja na leto lahko izdala po en priložnostni spominski kovanec za 2 €. Od julija 2012 lahko vsaka izda pa dva takšna kovanca. Priložnostni spominski kovanci imajo enake fizične lastnosti in enako skupno evropsko stran kot običajni kovanci za 2 €. Razlikujejo se samo po spominski podobi na nacionalni strani. Za spominske kovance se lahko uporabi samo apoen za 2 €. Vsi so zakonito plačilno sredstvo v vseh državah euroobmočja, kar pomeni, da se lahko uporabljajo – in morajo biti sprejeti – enako kot vsi drugi kovanci.
Večina priložnostnih spominskih kovancev obeležuje obletnice zgodovinskih dogodkov ali opozarja na sodobne dogodke zgodovinskega pomena. Prvega je izdala Grčija, posvečen pa je bil olimpijskim igram v Atenah leta 2004.
Za oblikovanje in izdajo kovancev je pristojna vsaka država euroobmočja sama. Vloga ECB pri priložnostnih, pa tudi vseh ostalih kovancih, je v tem, da odobri največje število kovancev, ki jih posamezna država lahko izda.
Novi skupni priložnostni spominski kovanec v letu 2012
Državljani in prebivalci euroobmočja so s spletnim glasovanjem izbrali oblikovno podobo za novi skupni kovanec, s katerim so januarja 2012 vse države euroobmočja obeležile deseto obletnico uvedbe bankovcev in kovancev eura. Glasovalci so v spletnem glasovanju izbirali med petimi oblikovnimi podobami, ki jih je ob zaključku oblikovalskega natečaja, odprtega za vse državljane euroobmočja, izbrala strokovna žirija.
Zmagovalni motiv po eni strani simbolizira desetletni razvoj eura v pomembno svetovno valuto, po drugi pa poudarja njegov pomen v vsakdanjem življenju. Upodobljeni so različni vidiki njegove uporabe, od običajnih ljudi (štiričlanska družina) do trgovine (ladja), industrije (tovarna) in energetike (vetrne elektrarne).
Avtor motiva je Helmut Andexlinger, oblikovalec v avstrijski nacionalni kovnici.
Doslej so države euroobmočja skupaj izdale tri priložnostne spominske kovance. S prvim so marca 2007 obeležile 50. obletnico Rimske pogodbe, z drugim v januarju 2009 deseto obletnico ekonomske in monetarne unije, s tretjim januarja 2012 pa deset let bankovcev in kovancev eura.
Praviloma lahko vsaka država euroobmočja na leto izda samo dva priložnostna spominska kovanca. Izjemoma lahko izda še tretjega, če gre za skupno izdajo in je obeleženi dogodek evropskega pomena.
Ti kovanci imajo na nacionalni strani skupno podobo, na kateri je ime države izdajateljice ter obeleženi dogodek v jeziku (oz. jezikih) te države.
Za razliko od bankovcev so za kovance še vedno pristojne države članice in ne ECB. Če namerava država euroobmočja izdati priložnostni spominski kovanec za 2 €, mora o tem obvestiti Evropsko komisijo. ECB o tem ne poroča. Komisija nato objavi obvestilo v večjezičnem Uradnem listu EU (serija C).
Uradni list je merodajni vir, na katerem temelji spletna stran ECB o eurokovancih. Zaradi postopka poročanja, prevoda v 22 jezikov in objave na spletu neizogibno prihaja do zamika. Zato je mogoče, da spletna stran ECB o kovancih ni vedno tako ažurna, kot bi si uporabniki morda želeli.
Če ECB izve za eurokovanec, ki še ni bil objavljen v Uradnem listu, na svoji spletni strani objavi samo sliko kovanca in kratko opombo, da mora kovanec še potrditi Evropska komisija.
