Vir: ECB.
Vir: ECB.
Grafa na desni strani kažeta spremembe v skupni vrednosti in številu eurobankovcev v obtoku med letom 2002 in koncem leta 2010.
V grafu 1 je prikazano povečanje vrednosti eurobankovcev v obtoku od njihove uvedbe v januarju 2002 (rdeča črtkana linija). Ob koncu leta 2010 je vrednost znašala 840 milijard EUR.
V grafu 2 je prikazano povečanje števila eurobankovcev v obtoku (rdeča črtkana linija). Ob koncu decembra 2010 je bilo v obtoku 14 milijard bankovcev. Število vključuje tudi bankovce, ki se kot prihranki hranijo v bankah.
Po uvedbi eurske gotovine v letu 2002 sta se vrednost in število bankovcev vztrajno povečevala, vendar se je stopnja rasti postopno umirjala – z eno izjemo. Oktobra 2008 je bil opazen izrazit porast po stečaju banke Lehman Brothers in zaostritvi finančne krize. Veliko ljudi je dvignilo denar z bančnih računov, zato se je vrednost eurobankovcev v obtoku oktobra 2008 strmo povečala za dodatnih 35–40 milijard EUR.
V letu 2009 so se razmere normalizirale, vendar dodatni bankovci, ki so prišli v obtok leta 2008, še niso bili vrnjeni nacionalnim centralnim bankam euroobmočja. To kaže, da jih ljudje znotraj in zunaj euroobmočja še vedno hranijo pri sebi.
Podobno sta se tudi vrednost in število eurokovancev v obtoku od leta 2002 vztrajno povečevala. Ob koncu leta 2010 je bilo v obtoku 93 milijard eurokovancev v vrednosti 22 milijard EUR. Delež kovancev nizkih vrednosti (1, 2 in 5 centov) je stalno rasel, tako da so ti kovanci predstavljali približno 60% vseh kovancev v obtoku.
Od sedmih apoenov se pri vsakodnevnem plačevanju največ uporabljajo bankovci nizkih in srednjih vrednosti. Običajno se izdajajo prek bankomatov. Visoki apoeni (200 € in 500 €) pa ljudem omogočajo, da hranijo večje zneske gotovine. Takšni bankovci se uporabljajo predvsem kot hranilci vrednosti, vendar tudi za nakup dragih artiklov.
Grafa spodaj prikazujeta število bankovcev v obtoku po apoenih. Ob koncu leta 2010 je bilo v obtoku približno 6 milijard bankovcev za 50 €. Ti bankovci so predstavljali skoraj 40% vseh bankovcev v obtoku in tretjino skupne vrednosti bankovcev v obtoku. Bankovci za 500 €, katerih skupna vrednost v obtoku je znašala 288 milijard EUR, so predstavljali približno tretjino celotne vrednosti bankovcev v obtoku.
Eurobankovci se ne uporabljajo samo v euroobmočju. Euro je mednarodna valuta, zato določeno število eurobankovcev pristane zunaj euroobmočja in tam ostane.
Po najnovejših statističnih podatkih imajo ljudje zunaj euroobmočja med 20% in 25% celotne vrednosti eurobankovcev v obtoku. Povpraševanje po eurobankovcih v tujini se je strmo povečalo potem, ko so se finančni pretresi oktobra 2008 zaostrili. Povpraševanje je opazno poraslo v vzhodnoevropskih državah zunaj EU, kjer so nacionalne valute do eura izgubile vrednost. Ti eurobankovci ostajajo v obtoku, kar pomeni, da jih najbrž hranijo ljudje zunaj euroobmočja.
Bankovci imajo v gospodarstvu določeno pot. Poslovne banke jih naročijo pri centralni banki in jih nato izdajo prek bankomatov. Ljudje jih porabijo v trgovinah, na tržnicah in drugje, nato pa jih trgovci in drugi položijo na račun v svoji banki. Banke jih zatem vrnejo v svojo centralno banko, ki preveri njihovo pristnost in primernost za uporabo v obtoku.
Organizacija gotovinske dobavne verige se od države do države razlikuje in je med drugim odvisna od:
Zaradi tega en sam »univerzalen« model organizacije gotovinskega cikla v državah euroobmočja ni mogoč.
Kljub razlikam pa si Eurosistem še naprej prizadeva za večje poenotenje gotovinskih storitev, ki jih nudijo centralne banke euroobmočja. Pri tem se posvetuje tudi z zainteresiranimi stranmi na nacionalni in evropski ravni. Z večjo harmonizacijo in integracijo bodo lahko zainteresirani bolje izkoristili prednosti enotne valute.
Bankovci morajo biti pristni in visoke kakovosti, da bi jim ljudje zaupali. Centralne banke euroobmočja jih zato preverijo, da bi zagotovile, da so pristni in ne preveč poškodovani ali umazani, preden jih dajo v obtok.
Nacionalne centralne banke imajo popolnoma avtomatizirane naprave za obdelavo bankovcev, s katerimi preverijo prejete bankovce. Te naprave bankovce sortirajo in s tem vzdržujejo visoke standarde kakovosti. V letu 2010 so nacionalne centralne banke kot neprimerne za uporabo v obtoku odkrile približno 5,8 milijarde bankovcev in jih nadomestile. Umazani in poškodovani bankovci pa se uničijo.
